Moja zgodba
Že skoraj
vse življenje me ljudje poznajo kot umetnico, okolje, v katerem sem odraščala,
me je vedno spodbujalo k temu, da razvijam svoj talent, pa vendar sem se za to,
da svojo profesionalno kariero posvetim umetnosti, odločila šele pred
kratkim.
Rojena leta 1995, sem odraščala na podeželju
in že kot otrok sem se najraje izražala
skozi likovno umetnost. Moja prva mentorica je bila učiteljica
likovne vzgoje v osnovni šoli, ki me je spodbujala k razvijanju talenta ter
moja dela pošiljala na razna tekmovanja in razstave. Leta 2009 me je vpisala v
poletno slikarsko šolo priznanega slovenskega slikarja Rudolfa Španzla, Chiaro
Scuro, ki sem jo ponovno obiskala leta 2011. Potekala je v čudovitem
baročnem dvorcu Novo Celje in ko tako gledam nazaj, mislim, da je
ta del mojega odraščanja imel precejšen vpliv na moje prihodnje odločitve.
Skozi vsa nadaljnja leta Srednje šole
za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Naravoslovnotehniške fakultete v
Ljubljani ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, so mi ob
strani stali mentorji, ki so verjeli vame in v mojo vizijo, me usmerjali na
moji poti, mi predali ogromno dragocenega znanja, na katere se lahko še vedno
obrnem in brez katerih ne bi bila oseba, kakršna sem danes. Globoko sem hvaležna
vsakemu izmed teh mentorjev.
Leta 2019 sem diplomirala na
Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana kot
konservatorka-restavratorka likovnih del. Moje zanimanje za kulturno dediščino
in kako jo ohraniti v najboljšem možnem
stanju, je bilo vedno prisotno, skozi študij pa je na dan privrela moja strast
do gradov. Zanimalo me je vse – grajska arhitektura, zgodovina, skrivnostne
zgodbe, vpliv na družbo, zakaj in kako jih ohraniti, njihov namen danes…
Na podlagi tega sem se vpisala na
magistrski študijski program ohranjanja arhitekturne dediščine 'Architectural
Conservation' na Edinburgh College of Art na Škotskem, kjer sem bila sprejeta.
Svojo strast do gradov sem želela
približati tudi širši javnosti in nekako začeti
opozarjati na problem hitrega propadanja teh čudovitih
varuhov preteklosti.
V začetku
leta 2020 sem dobre tri mesece potovala po Avstraliji, kjer sem med drugim preživela
precej časa v družbi enega najbolj priznanih avstralskih umetnikov Garrya Fleminga, kar je
precej vplivalo na moj pogled na umetnost.
Vse, kar me je leta inspiriralo,
od gradov, do zasanjanih meglenih pokrajin, sem začela
prenašati
na platno. Ljudje so se začeli pozitivno odzivati na moje slike in vedela sem, da je to zame najboljši
način, kako svoje sporočilo o pomembnosti ohranjanja gradov in kulturne dediščine,
prenesti do čim več ljudi.
Sem na začetku
svoje karierne poti, zato si prizadevam raziskati svoje umetniško izražanje
v različnih stilih z uporabo svojih do sedaj pridobljenih spretnosti ter tako
poiskati svoj edinstven glas v svetu umetnosti. Kljub temu z vsako sliko
odkrijem del svoje notranjosti ter jo ustvarim z mislijo na to, da bo krasila
dom in nekomu lepšala vsak dan.