Moja zgodba

Rojena leta 1995, sem odraščala na podeželju in že kot otrok sem se najraje izražala skozi likovno umetnost. Moja prva mentorica je bila učiteljica likovne vzgoje v osnovni šoli, ki me je spodbujala k razvijanju talenta ter moja dela pošiljala na razna tekmovanja in razstave. Leta 2009 me je vpisala v poletno slikarsko šolo priznanega slovenskega slikarja Rudolfa Španzla, Chiaro Scuro, ki sem jo ponovno obiskala leta 2011. Potekala je v čudovitem baročnem dvorcu Novo Celje in ko tako gledam nazaj, mislim, da je ta del mojega odraščanja imel precejšen vpliv na moje prihodnje odločitve.

Skozi vsa nadaljnja leta Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, so mi ob strani stali mentorji, ki so verjeli vame in v mojo vizijo, me usmerjali na moji poti, mi predali ogromno dragocenega znanja, na katere se lahko še vedno obrnem in brez katerih ne bi bila oseba, kakršna sem danes. Globoko sem hvaležna vsakemu izmed teh mentorjev.

Leta 2019 sem diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana kot konservatorka-restavratorka likovnih del. Moje zanimanje za kulturno dediščino in kako jo ohraniti v najboljšem možnem stanju, je bilo vedno prisotno, skozi študij pa je na dan privrela moja strast do gradov. Zanimalo me je vse – grajska arhitektura, zgodovina, skrivnostne zgodbe, vpliv na družbo, zakaj in kako jih ohraniti, njihov namen danes… Na podlagi tega sem se vpisala na magistrski študijski program ohranjanja arhitekturne dediščine ‘Architectural Conservation’ na The University of Edinburgh na Škotskem, kjer sem bila sprejeta.

Svojo strast do gradov sem želela približati tudi širši javnosti in nekako začeti opozarjati na problem hitrega propadanja teh čudovitih varuhov preteklosti. V začetku leta 2020 sem dobre tri mesece potovala po Avstraliji, kjer sem med drugim preživela precej časa v družbi enega najbolj priznanih avstralskih umetnikov Garrya Fleminga, kar je precej vplivalo na moj pogled na umetnost.

Vse, kar me je leta inspiriralo, od gradov, do zasanjanih meglenih pokrajin, sem začela prenašati na platno. Ljudje so se začeli pozitivno odzivati na moje slike in vedela sem, da je to zame najboljši način, kako svoje sporočilo o pomembnosti ohranjanja gradov in kulturne dediščine, prenesti do čim več ljudi.

Danes, kot samostojna umetnica še naprej raziskujem različne stile in načine izražanja, hkrati pa si prizadevam odkriti in izpopolniti svoj edinstven glas v svetu umetnosti. Vsako sliko in projekt ustvarim z namenom, da obogati ljudi in prostore, v katerih se nahaja – da v življenja vnese lepoto, mir in smisel.